Comenius 1                                                                                                                                                    Chat   Community 




 

 



BESEDNI IN SLIKOVNI UTRINKI S PRVEGA SREČANJA PARTNERJEV NA PORTUGALSKEM
 

Art through children's eyes and a PC mouse, Comenius 1 project

DNEVNIK

OBISK  NA  PORTUGALSKEM, 20. 1.  -  25. 1. 2004
Udeleženke: Viljenka Šavli, Metka Miljavec, Franja Simčič

Torek, 20.1.2004

Ob 5.30 nas je hišnik odpeljal proti letališču Trst, od kjer smo po opravljenih formalnostih ob 8.10 poletele proti Milanu. Tukaj smo se nejevoljne sprijaznile z dejstvom, da bomo namesto ob 9.50 poletele proti Portugalski šele ob 12.20.

Tako smo prispele v Lizbono šele ob 14.15 po lokalnem času, kar pomeni po našem času 15.15, torej smo iz Milana v Lizbono letele približno 3 ure (samo navidez J).

Do 16.30 smo se na letališču zbrali vsi obiskovalci oziroma člani srečanja

(tri Slovenke, dve Španki – Katalonki, en Anglež, tri Italijanke, štiri Švedinje in 

dve Romunki). Pričakala sta  nas Portugalska predstavnika.

Ob približno 16.30 nas je avtobus odpeljal v dve uri oddaljeno mesto Leiria.

Očarala me je lepa gričevnata pokrajina, čisto okolje, čudovite hiše, pomaranče.

Nastanile smo se v prijetnem in udobnem hotelu. Ob 19.30 smo imeli večerjo: značilna špinačna kremna juha, krompir z mesom, zelenjavo in školjkami, solata in sladica ali sadje. Sledil je nočni počitek v bližnjem hotelu.

Sreda, 21.1.2004

Ob 9.uri smo odšli na obisk na podružnično šolo v bližnjo vas Andreus. Šola stoji na griču s čudovitim razgledom. Vse je bilo še lepše ob jasnem in sončnem jutru. Šola ima dve učilnici: 1. razred s približno deset šestletnimi učenci, v drugi učilnici pa kombinacija 2., 3. in 4. razreda - približno 10 učencev. Prav zaradi sodelovanja šole v projektu je v tem šolskem letu vpisanih več učencev.

Ob 11. uri obisk centralne osnovne šole v Leirii. Prisrčen sprejem učencev, učiteljev in drugih predstavnikov šole.  Ogledali smo si šolske prostore.

Šolo obiskujejo učenci od 1. do 3. razreda. V razredu je od 20 do 25 učencev. Imajo dopoldanski in popoldanski pouk. Organizirano je varstvo in dejavnosti v prostem času, ki pa jih morajo starši plačati. V šolo so vključeni tudi učenci s posebnimi potrebami. Nekateri imajo svoj prostor s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo.  Šola ima tudi vrtec za otroke od 2. do 6. leta.

Okolica šole je lepo urejena in ograjena. Imajo otroško igrišče, vrtiček, zelenico in leseno hišico z manjšo knjižnico. Za telovadnico služi manjši večnamenski prostor. Ogledali smo si keramično delavnico in bili obdarjeni s keramičnim spominkom.

Po kosilu ( od 12.30 do 13.30 ) smo šli na obisk v posamezni razred. Slovenke smo obiskale učence 1. razreda. Na prijeten način ob zemljevidu in sličicah jim je Metka predstavila Slovenijo.  Franja pa jim je predstavila staro slovensko pesem Marko skače. Učenci so kmalu osvojili prve slovenske besede,  navdušeno zapeli in zaplesali ob pesmi. V spomin na to srečanje so učenci dobili figurice priljubljenega mačka Murija in pozdrave učencev 2. razreda OŠ Solkan.

Viljenka jih je obdarila z didaktično igro in pesmicami o mačku Muriju.    

V večnamenskem prostoru  nam je skupina učencev predstavila njihovo folkloro, narodno nošo, ples in pesmi.

Prijetno razpoložene smo se ob 16. uri odpravile v hotel, nato pa izkoristile dve urici za ogled mesta. Mesto je zelo veliko, saj ima približno 70 000 ljudi, tako da nam je v tistem času uspelo videti le bližnje ulice do reke Lis.

Ob 19.45 smo bili povabljeni na dom k Zeju , koordinatorju šole v Leiri (pri njih nimajo ravnatelja ali vodje, pač pa je 30 šol združenih v skupino, ki jo vodi 'president' predsednik, posamezne šole pa vodijo koordinatorji), učitelju , ki vodi projekt na Portugalskem in njegovi ženi Celeste, ki uči na prej omenjeni podružnični šoli.

Čudovita hiša z vrtom, prisrčen in topel sprejem, okusna hrana in prijetno kramljanje ob dobrem vinu so moji vtisi s tega večera.

Četrtek, 22.1.2004

Ob 9.uri odhod v šolo.

Ob 9.30 srečanje in sestanek partnerskih šol. Sestanek vodi Viljenka Šavli in predstavi program in načrtovane dejavnosti. Sledi poročanje šol partneric o izvedbi posameznih dejavnosti, o seznanjanju drugih učiteljev in staršev in o objavah v medijih ( šolski časopis ipd. )

Španke so se posebej zahvalile za prejeta novoletna voščila in predstavile svojo spletno stran in potek dejavnosti.

Vsaka država partnerica naj pripravi do 7 likovnih del učencev za splet. Ostala naj bodo razstavljena v Comeniusovih kotičkih.

Učenci naj izdelajo svoj portfolio, napišejo svoja mnenja, doživljanja in občutke. Za učence planirati več različnih aktivnosti, nalog na spletu.

Načrtovanje naslednjega obiska na Švedskem od 11. do 16. maja.

Predlog o skupni oziroma enotni maskoti, izmenjava maskot na naslednjem obisku.

Na Švedskem dogovor o naslednjem obisku v Španiji.

Od 13.30 do 14.30  odmor za kosilo.

Od 14.30 do 16.45 srečanje Comenius obiskovalcev z učitelji, starši, šolskimi in krajevnimi predstavniki. Vsaka država partnerica je imela kratko medijsko predstavitev države oziroma mesta, šole in dejavnosti na šoli.

Ob 17. do 19.ure prosti čas za počitek oziroma individualni ogled mesta Leiria.

Ob 20. uri večerja v tipični restavraciji s specialno postrežbo in portugalsko hrano. Zame večer presenečenj.

Odlična hrana: različni siri, hobotnica v solati, ribji namaz, svinjski uhlji, zeljna juha, piščančji želodčki, ligenj na žaru, telečji in svinjski zrezek, krvavice, polenovka v kruhu, vino, portovec, sladica ( tiramisu ), kava …

Presenečenje: predstavitev narodne noše,  folklorna glasba in ples, tradicionalna portugalska glasba 'fado'

Petek, 23.1.2004

Ob 9.uri delavnica za učitelje v računalniški učilnici na srednji šoli.

Vstop v komuno (Community ), pisanje sporočila  o srečanju na Portugalskem.

Ob 13. uri kosilo na šoli. Ponovno vabljene na kratek obisk v 1. razred.

Ob 14. uri izlet z avtobusom.

Ogled Batalhe 11 km južno od Leirie. Samostan zmagovalne matere Božje v Batalhi ( Mosteiro de Santa Maria da Vitoria ) je eden izmed največjih srednjeveških samostanov na Portugalskem ter eden najpomembnejših arhitekturnih spomenikov v državi nasploh. Samostan spominja na bitko pri Ajubarroti

(leta 1385), kjer so si Portugalci pod vodstvom kralja Joaa l. Aviškega izbojevali samostojnost proti Kastiliji. Samostansko cerkev in samostan so gradili okoli 150 let, vendar je kompleks do danes ostal nedokončan.

Kapela ustanoviteljev, nadokončana kapela in kraljevi križni hodnik so biseri gotske oz. emanuelovske arhitekture. 

Nadaljevanje vožnje proti obmorskemu mestecu Nazare, ki leži na portugalski atlantski obali. Ima veliko in lepo peščeno plažo. Megla in dež sta zakrivala čudovit razgled na Atlantik. Visoki valovi so se sunkovito dvigali iz morja ob peščeni plaži. Vse to ni motilo jate galebov na plaži in niti prijaznih domačink v tradicionalni obleki, z izrazito kratkim krilom, podloženim s sedmimi krili.

Kljub dišečemu kostanju, ki se je pekel pod dežniki na ulici, se v Nazareju zaradi slabega vremena nismo dolgo zadržali. Iz mesteca smo se odpeljali po strmi cesti v hrib in nadaljevali pot proti Leirii. Med potjo smo si ogledali tovarno stekla in čudovito trgovino z zelo dragimi steklenimi krasotami.

Ob 20.uri pa smo že sedeli v priljubljeni gostilni v Leirii. Okrepčali smo se s Portugalskimi dobrotami: pršut, sir, olive, meso z žara, krompir, krvavice, riž s fižolom, solata, zelje, sladica, vino… Ob prijetnem klepetu , izmenjavi informacij in šolskih izkušenj je večer hitro minil.

Sobota, 24.1 2004

Po zajtrku slovo od prijaznih gostiteljev in vožnja z avtobusom proti Lizboni.

Nebo se je zjasnilo in skozi okna avtobusa je posijalo močno sonce. Mimo nas so se vrstile slike portugalske pokrajine, od borovih gozdičkov, gozdov, do že obdelanih njiv in zelenih travnikov. Na vrhu gričev so samevali ostanki mlinov na veter. V vetru so se mogočno vrtele vetrnice vetrnih elektrarn. V zraku je dišalo po pomladi.

Ob 10.30 smo zapeljali v Lizbono. Vreme jasno, 16°C. Ob 11.uri namestitev v hotelu Clarions. Novo presenečenje. Apartma s kuhinjo, dnevno sobo, dvema spalnicama, dvema kopalnicama, tremi televizijami…

Ogled Lizbone, nakup še zadnjih spominčkov (keramični petelinček ), vina, sira in seveda razglednic. Obvezno fotografiranje Kosilo v zakotni ulici. Posledica – zastrupitev Franje. Ampak konec dober, vse dobro. Sprehod do gradu, čudovit panoramski pogled na mesto.

Zvečer v hotelu kratko srečanje in slovo od Commeius prijateljev.

Lizbona – mesto na sedmih gričih, je portugalsko glavno mesto, kulturno in politično središče ter pomemben industrijski center. Leži na desnem  bregu reke Tejo. Svojo odločilno vlogo je opravljalo skozi vsa stoletja: gostila je najpomembnejše pomorščake iz pionirskega obdobja odkritji (Bartolomeo Dias, Vasco de Gama ..) , razpolagala je z največjim pristaniščem v Evropi in povezovala staro celino s prekomorskimi deželami.

 

Salazarjev most oziroma Most 25.aprila – tretji najdaljši viseči most v Evropi in četrti po dolžini na svetu, dolg dobra 2 km. Zgrajen leta1966.

Grad Sao Jorge – od bivše kraljeve trdnjave se je ohranilo zunanje obzidje in ruševine gradu. Čudovit panoramski pogled na mesto.

Nedelja, 25.1.2004

Ob 12.uri vožnja s taksijem na letališče. Polet iz Lizbone proti Milanu ob15.35.

Pristanek v Milanu ob 19.20. Ob 20.30 let iz Milana proti Trstu. Prihod ob 21.30. Vožnja domov. Prihod v Novo Gorico ob 22.15, utrujene a srečne, saj smo doživele nepozabne trenutke druženja s partnerji iz skoraj cele Evrope, spoznale deželo, ki nas je presenetila s svojo gostoljubnostjo, prijaznostjo, prijetno pomladno klimo sredi zime in svojevrstnimi zanimivostmi.

Zapisala Franja Simčič


 


   

 

                                      You are the  Hit Counter visitor

                                     30.08.2006
                                     © Viljenka Šavli